Veliko žensk, ki pridejo v terapijo, zase reče:

»Sem zelo empatična.«

In pogosto to drži. Empatija je dragocena sposobnost. Omogoča globoke odnose, razumevanje, toplino. A včasih tisto, kar imenujemo empatija, v resnici ni svobodna izbira – temveč stresni odziv.

Kako torej ločiti zdravo empatijo od fawn odziva?

Kaj je zdrava empatija?

Empatija pomeni, da lahko začutim drugega, ne da bi pri tem izgubila stik s sabo.

Zdrava empatija vključuje sposobnost sočutja, ohranjanje lastnih meja, možnost reči »ne«, občutek notranje stabilnosti tudi ob tuji stiski.

Pri zdravi empatiji lahko rečem:

»Razumem te.«

in hkrati:

»Tega pa ne zmorem.«

Vrednost ni odvisna od tega, ali bom pomiril drugo osebo. Pri zdravi empatiji ni zlivanja z drugo osebo in prevzemanja nase čustev in razpoloženj drugih. To je že odziv, ki je naučen, morda preoblečen v empatičnost, sočutje, skrb. Vendar je po večini prilagoditveni odziv.

Kaj je fawn odziv?

Pri fawn odzivu ne gre primarno za razumevanje drugega – gre za preživetje. (več v blogu Fawn odziv – ko postane ugajanje način preživetja)

Živčni sistem zazna potencialno ogroženost odnosa in aktivira strategijo prilagajanja:

* hitro prepoznam, kaj drugi potrebuje,
* ponudim podporo še preden me kdo prosi,
* umaknem svoje potrebe,
* izognem se konfliktu.

Navzven delujem izjemno empatično. Navznoter pa je pogosto prisoten strah: Če ne bom dovolj razumevajoča, bom izgubila odnos.

Ključne razlike

1. Izbira ali avtomatizem?

Empatija: Lahko izberem, ali bom pomagal.

Fawn: Čutim, da moram pomagati.

2. Občutek po interakciji

Empatija: Po odnosu se počutim mirno, povezano.

Fawn: Po odnosu sem izčrpan ali občutim zamero, odpor, razdraženost.

3. Meje

Empatija: Meje so jasne, četudi neprijetne.

Fawn: Meje so zabrisane ali jih skoraj ni. Če jo postavim, se počutim slabo, večkrat vzamem nazaj.

4. Odnos do konflikta

Empatija: Konflikt je neprijeten, a zdržljiv.

Fawn: Konflikt sproži močno tesnobo ali paniko.

Razlika med empatijo in fawn odzivom je pogosto najprej telesna.

Vprašanja, ki si jih lahko zastavite:

Ali sem ob tej osebi sproščen v trebuhu?

Ali moj dih teče ali ga zadržujem?

Ali govorim mehkeje kot običajno?

Ali čutim pritisk, da moram nekaj popraviti?

Zakaj je to razlikovanje pomembno?

Ker zdrava empatija bogati odnose.

Fawn odziv pa dolgoročno vodi v izgubo stika s sabo, notranjo praznino, izgorelost, telesne simptome, izbiro odnosov, kjer preveč dajemo in malo dobimo.

Ko začnemo razlikovati med obema, se odpre možnost nove izbire.

Kako preiti iz fawn v zdravo empatijo?

To ni proces, kjer bi se morali »utrditi«.

Gre za postopno gradnjo notranje varnosti.

Nekaj smeri:

1. Učenje malih-meja

Namesto velikega »ne« začnemo z majhnimi koraki:

»Danes ne zmorem.« »O tem bom razmislila.«

2. Dovoljenje za nelagodje

Nelagodje ob postavljanju meje ni znak, da smo kruti.

Je znak, da naš živčni sistem dela nekaj novega.

3. Vračanje k telesu

Regulacija živčnega sistema (dihanje, gibanje, zmanjšanje dražljajev) poveča našo sposobnost ostati prisotne tudi v napetosti.

Praktični primer za lažje razumevanje dinamik:

Predstavljajte si Ano.

Sodelavka jo ob 17. uri pokliče in jo prosi, da naslednji dan prevzame njen del predstavitve. Ana je imela za večer načrtovan počitek, saj je zadnje tedne zelo utrujena.

Če deluje iz zdrave empatije:

Ana začuti, da je sodelavka v stiski. Sočustvuje z njo. Za trenutek preveri sebe: Ali imam danes res kapaciteto za dodatno delo?

Začuti utrujenost v telesu. Dih je nekoliko plitek, a ni panike.

Odgovori:

»Razumem, da ti je težko. Žal jutri tega ne zmorem prevzeti, ker sem že preobremenjena. Lahko pa ti pomagam 20 minut, da skupaj pregledava strukturo.«

Po pogovoru se počuti mirno. Ni popolnoma sproščena – a ni izčrpana. Ostala je v stiku z drugo osebo in s sabo.

Če deluje iz fawn odziva

Telefon zazvoni. Že ob pogledu na ime sodelavke Ana začuti napetost v trebuhu.

Ko sliši prošnjo, se v njej sproži misel:

Če rečem ne, bo razočarana. Mislila bo, da nisem timska.

Brez premisleka odgovori:

»Seveda, ni problema.«

Takoj po klicu začuti težo. Ramena se spustijo, energija pade.

Zvečer dela do pozno v noč. V sebi čuti zamero:

»Vedno jaz.«

A naslednji dan tega ne izrazi.

Navzven je bila izjemno ustrežljiva.

Navznoter pa je njen živčni sistem ostal v stresni aktivaciji.

Ključna razlika v tem primeru:

V obeh situacijah je prisotno razumevanje druge osebe.

Razlika ni v prijaznosti.

Razlika je v stiku s sabo!

Empatija vključuje drugega in sebe.

Fawn vključuje drugega – sebe pa izpusti.

Kako pri tem pomaga psihoterapija?

V terapevtskem odnosu se postopno učimo:

* da ni treba ugajati, da bi bili sprejeti,

* da lahko izrazimo nestrinjanje,

* da lahko prinesemo jezo ali razočaranje,

* da lahko obstajamo brez prilagajanja.

Terapevtski proces omogoča izkušnjo varne povezanosti brez pogojevanja. Ne gre za suhoparno učenje ali zgolj pripovedovanje-poslušanje, gre za nova izkustva. Sčasoma živčni sistem prepozna novo resničnost:

Moja vrednost ni v tem, koliko dam. Tudi jaz imam svoje potrebe, ki so prav tako pomembne. In danes jih je varno upoštevati in izpolniti.